Med iz Vipavske doline

Naše čebelarstvo se je začelo v Vipavski dolini, pri hiši v Stomažu pri Ajdovščini. Leta 2019 je tata Tomaž v bližini gradbišča opazil roj, ki je skoraj teden dni visel na veji. Ker ga nihče ni prišel iskat, ga je v vedru prinesel domov in preselil v star panj, ki ga je v enem dnevu obnovil. Iz tistega enega roja je naslednje leto nastalo pet družin in prvi čebelnjak ob hiši. Še danes tu stojijo naši domači panji in tu, v polnilnici, točimo ves med, ki ga prodajamo.

Dolina zgodnje pomladi in burje

Vipavska dolina je topla. Pomlad pride sem prej kot v večino Slovenije, leska in vrba zacvetita že februarja, in čebele zgodaj začnejo nositi cvetni prah za prvo zalego. A dolina ima tudi burjo. Ko piha, čebele ostanejo v panju, in mrzla burja ob nočni slani zna v enem samem dnevu uničiti cvetove, na katere čakamo vse leto. Zato pri nas nobena paša ni zagotovljena, čeprav je narava videti radodarna.

Akacija: prva in najbolj muhasta bera

Konec aprila ali v začetku maja, odvisno od letine, zacveti akacija po nižjih legah doline. Cveti komaj teden ali dva. Če je toplo in mirno, se panji v nekaj dneh napolnijo, če pa pade dež ali zapiha mrzel veter, nektar izgine in akacijevega medu tisto leto skoraj ni. Iz te paše nastane naš akacijev med: svetel, nežen in tako bogat s fruktozo, da ostane tekoč mesece ali celo leta.

Travniki, sadovnjaki in cvetlični med

Med akacijo in poletjem čebele letajo po travnikih in sadovnjakih okoli vasi. Detelja, regrat, sadno drevje in desetine travniških cvetlic se zlijejo v cvetlični med, ki je vsako leto malo drugačen, ker je drugačno tudi cvetje. Je aromatičen, temnejši od akacijevega in razmeroma hitro kristalizira, kar je znak, da ga nismo segrevali. Sredi junija se po dolini oglasi še lipa, ki dišeče sklene spomladansko sezono.

Zakaj čebele poleti peljemo višje

Iskreno povedano: paša v Vipavski dolini je iz leta v leto slabša. Poleti so travniki pokošeni, sadovnjaki odcveteli, in nastopi obdobje, ko čebele v dolini skoraj nimajo kaj nabirati. Zato smo leta 2021 izdelali prevozni čebelnjak in čebele od takrat redno vozimo na pašo na Banjško planoto, kjer je cvetja in gozda dovolj. Dolina nam da pomladne mede, planota poletne. Kako se paše skozi leto vrstijo, smo podrobneje opisali v prispevku čebelja paša v Vipavski dolini skozi leto.

Od panja do kozarca v Stomažu

Ko je satje pokrito in med zrel, sate prinesemo v polnilnico pri hiši. Pokrovce odstranimo z vilicami, med iztočimo v točilu in ga precedimo skozi grobo sito, ki zadrži le koščke voska. Nič ga ne segrevamo, ne pri točenju ne pri polnjenju. Po nekaj dneh usedanja ga ročno napolnimo v kozarce, vsak pa dobi etiketo z vrsto medu in letnikom. Celoten postopek smo z fotografijami opisali v prispevku točenje medu, od panja do kozarca, o akaciji pa v vodiču o akacijevem medu.