Kostanjev med iz Zasavja

Naš najtemnejši med ne nastane ne v Vipavski dolini ne na Banjški planoti, ampak na drugem koncu Slovenije, v Polšniku nad Savo pri Litiji. Za čebele tam skrbi Aneja. Poleti, ko po zasavskih pobočjih zacveti pravi kostanj, so naši panji v Polšniku, Aneja pa jih obiskuje, dokler paša ne mine in med ne dozori. Iz tega poletja je ves kostanjev med, ki ga prodajamo.

Kostanjevo poletje na kratko

Zakaj kostanjev med nastaja v Zasavju

V Vipavski dolini kostanj raste le na robovih gozdov in redko da dovolj nektarja za čist kostanjev med. V Zasavju je drugače: pravi kostanj je tu eno pogostih gozdnih dreves, na strmih, prisojnih pobočjih nad Savo pa ga je toliko, da čebele v dobrih letih nosijo skoraj samo z njega. Zato kostanjev med iščemo tu in ne doma.

Kostanj zacveti pozno, ko je pomladi že konec. Junija gozd porumeni od dolgih, resastih cvetov, ki dišijo težko in sladkobno, cvetenje pa se nadaljuje v julij. Ker je vreme takrat navadno že stabilno toplo, velja kostanjeva paša za eno bolj zanesljivih poletnih paš. Ko kostanj odcveti, počakamo, da čebele med v satju posušijo in ga pokrijejo z voščenimi pokrovci. Šele takrat je zrel za točenje.

Kako prepoznate naš kostanjev med

Kostanjevega medu ne zamenjate z nobenim drugim. Ko odprete kozarec, preverite štiri stvari:

1. Barvo. Temno jantarna do rdečkasto rjava, proti svetlobi skoraj kot temen čaj.
2. Vonj. Močan in nekoliko trpek, spominja na cvetoč kostanjev gozd.
3. Okus. Najprej sladek, nato pride grenkoba taninov z dolgim, skoraj trpkim zaključkom. Kdor je vajen nežnega akacijevega medu, bo presenečen. Kdor ima rad izrazite okuse, ga ne bo več zamenjal.
4. Gostoto skozi čas. Ker ima veliko fruktoze, kristalizira zelo počasi in ostane tekoč več mesecev. Če se kdaj strdi, to ni napaka, ampak znak, da ga nismo segrevali. Kako ga spet utekočinite, pišemo v prispevku kristaliziran med, kaj z njim.

Splošne nasvete, kako pravi med ločite od ponaredka, smo zbrali v vodiču kako prepoznati pravi med.

Od satja do kozarca

Med stočimo doma, hladno, kot ves naš med. Ne segrevamo ga, le precedimo skozi grobo sito, ki zadrži koščke voska, in ga ročno napolnimo v kozarce. Ker kostanjeva paša traja le nekaj tednov, ga je vsako leto malo. Ko poide, ga do naslednjega poletja ni.

V kuhinji ga imamo najraje z močnimi okusi: k zorjenim in modrim sirom, kot glazuro na pečenem mesu in buči ali na temnem kruhu z maslom.

Kostanjev med v Litiji in drugod

Kostanjevega medu v spletni trgovini ni, naročite ga po telefonu. V Litijo ga pripeljemo sami, z avtom do vrat, dostava pa je praviloma brezplačna. Kako to poteka, smo opisali na strani dostava medu v Litijo. Z avtom ga vozimo tudi v Ljubljano ter v Ajdovščino z okolico, drugam po Sloveniji pa ga pošljemo po pošti.