Čebelja paša v Vipavski dolini skozi leto

Konec avgusta je čas, ko se pri nas ustavimo in pogledamo nazaj na sezono. Panji so tihi, čebele so že bolj obrambne, med v kozarcih pa pripoveduje zgodbo o tem, kje in kdaj so naše čebele letos letele. Ta zgodba se vsako leto začne v dolini in konča v gozdu na Banjški planoti — vmes pa je cela vrsta paš, ki se prekrivajo, čakajo druga na drugo ali, v slabih letih, preprosto izostanejo.

Pomlad: vrba, leska in prvi poizkusni izleti

Prva paša ni med, ampak preživetje. Ko v februarju in marcu odcvetita leska in vrba, čebele nabirajo predvsem cvetni prah, ki družini pomaga obnoviti zalego po zimi. Medu iz tega obdobja skoraj ni — je pa to paša, od katere je odvisno, kako močna bo družina do aprila. Če je pomlad mrzla in deževna, čebele ostanejo doma in razvoj zaostane; to potem čutimo že pri prvi pravi paši, akacijevi.

Akacija: najbolj muhasta paša leta

Sredi ali konec aprila, odvisno od letine, zacveti akacija po nižjih legah Vipavske doline. Akacijeva paša je znana kot najbolj nezanesljiva v Sloveniji — cveti komaj teden ali dva, cvetovi pa so izjemno občutljivi na hlad in dež, ki nektar preprosto izpere. En sam mrzel veter ob nočnem zmrzali lahko uniči celo letino akacijevega medu, drugo leto pa isti panji dajo presežek. Zato akacijevega medu nikoli ne jemljemo za samoumevnega, čeprav je pri kupcih med najbolj priljubljenimi. Več o tem, zakaj ostane tako dolgo tekoč, smo pisali v vodiču o akacijevem medu, ponudbo pa najdete pri akacijevem medu.

Junij: lipa nad dolino in prve travniške paše

Ko akacija odcveti, se paša za kratek čas prestavi na travnike — deteljo, facelijo in drugo poljščinsko cvetje, iz katerega nastane naš cvetlični med, mešanica desetin rastlinskih virov v enem kozarcu. Sredi junija se nato po celi dolini oglasi lipa. Njeno cvetenje traja le kratek čas, a je izdatno in ga po vonju prepoznamo, še preden pridemo do panjev — po mentolu in limoni, ki jih dajo eterična olja v cvetovih. Lipov med je pri nas ena redkih paš, kjer lahko v dobrem letu točimo že sredi meseca. Ponudbo najdete pri lipovem medu.

Kostanj in poletna vrzel brez paše

Konec junija in v prvi polovici julija na robovih gozdov nad dolino zacveti pravi kostanj. Kostanjeva paša velja za eno bolj zanesljivih poletnih paš pri nas, čeprav manj izdatna kot akacijeva ali lipova. Ko kostanj odcveti, pa nastopi obdobje, ki ga čebelarji imenujemo brezpašna vrzel — travniki so pokošeni, poljščine odcvetele, gozd pa še ne "dela". V tem času družine žive od zalog, mi pa jih pozorno spremljamo, da matica ne preneha z zaleganjem zaradi pomanjkanja svežega nektarja.

"Najboljši čebelar ni tisti, ki gre po najbolj cvetoč travnik, ampak tisti, ki v juliju opazi, da cvetja ni več."

Gozdna paša: ko hoja "dela"

Prav v to poletno vrzel včasih poseže gozdna paša z Banjške planote. V toplih, sušnih poletjih uši na iglicah hoje izločijo mano, čebele pa jo naberejo namesto nektarja in iz nje nastane temen, mineralno bogat hojev med. To se ne zgodi vsako leto — po naših izkušnjah v povprečju vsakih pet do šest let — zato je gozdna paša tista, ki nas najbolj preseneti, na dobro ali na slabo. Zgodbo o tem, od kod ta med sploh pride, smo podrobneje opisali v vodiču o hojevem medu, celotno ponudbo temnejših gozdnih medov pa najdete pri gozdnem medu.

Konec sezone: kaj paša leta pove o naslednji

Avgust je mesec, ko preverimo, kaj nam je paša leta dala, in začnemo razmišljati o zalogah za zimo. Panje stehtamo, ocenimo, koliko medu smo lahko odvzeli in koliko mora ostati čebelam, in če je bilo poletje sušno, začnemo dokrmljevati. To je tudi razlog, zakaj se ponudba iz leta v leto razlikuje — v enem letniku bo v naši trgovini več akacijevega medu, v drugem več lipovega ali gozdnega, odvisno od tega, katera paša je bila tisto leto najboljša. Prav ta menjava je razlog, da vsak kozarec našega medu nosi letnico — ni dveh popolnoma enakih sezon.

Pogosta vprašanja

Kaj je čebelja paša?

Čebelja paša je obdobje, ko določena rastlina (na primer akacija, lipa ali kostanj) cveti in izloča dovolj nektarja, da ga čebele lahko naberejo v opaznejših količinah. Vsaka paša traja le nekaj tednov, njeno trajanje in obilnost pa sta odvisna predvsem od vremena.

Zakaj se med iz iste čebelnjaka vsako leto razlikuje?

Ker je vsako leto drugačna kombinacija vremena, temperature in dežja, se paše med seboj razlikujejo po obilju in celo po tem, ali sploh nastopijo. Nekatera leta prevladuje akacijev med, druga lipov, redkeje pa se zgodi gozdna paša, ki da temen hojev med. Zato se sestava naše ponudbe iz leta v leto spreminja.

Kaj je brezpašna vrzel in kako čebelam takrat pomagamo?

Brezpašna vrzel je obdobje, običajno sredi poletja, ko v naravi ni dovolj cvetočih rastlin za nabiranje nektarja. Čebele takrat živijo od zalog v panju, mi pa jih po potrebi dokrmimo s sladkorno raztopino, da matica ne preneha z zaleganjem in da družina ostane dovolj močna za jesen.

Kje v Sloveniji je čebelja paša najbolj pestra?

Pestrost paše je odvisna od nadmorske višine in raznolikosti rastja na določenem območju. Pri nas imamo to srečo, da imamo v neposredni bližini toplo Vipavsko dolino z akacijo, lipo in travniki ter hladnejšo, gozdnato Banjško planoto, kar nam v enem letu ponuja več različnih paš na razmeroma majhnem območju.