Abies alba
Hojev med
Temna smolnata eleganca iz neokrnjenih gozdov
Hojev med je pravi gozdni dragulj in ena najbolj cenjenih vrst medu pri nas. Za razliko od cvetličnih medov ne nastane iz nektarja, temveč iz mane – sladke izločine, ki jo čebele naberejo na iglicah bele hoje (Abies alba) v osrčju visokogorskih gozdov. Prav zato je redkejši in dražji: mana ni na voljo vsako leto in je odvisna od pravih vremenskih pogojev.
Barva hojevega medu je temna, gosto amber do skoraj črna, aroma pa polna in kompleksna – balzamična svežina iglavcev, note temnega karamela in blaga smolnata sladkost. Okus je manj sladek in bolj poln kot pri cvetličnih medovih, z dolgim, zeliščnim zaključkom, ki ga imajo ljubitelji močnejših medov še posebej radi.
Zaradi nizke vsebnosti glukoze hojev med kristalizira zelo počasi in ostane tekoč veliko dlje kot cvetlični medovi. Znan je po visoki vsebnosti mineralov, zato ga tradicionalno uvrščamo med naravna krepčila za hladne dni. Zaradi izrazitega okusa ga je dovolj že žlička.
Naš hojev med, tako kot vse naše medove, točimo na hladno in ne segrevamo. Ker je gozdna paša muhasta, so serije majhne in vsak letnik je nekoliko drugačen – prav v tem je čar pristnega, nepredelanega gozdnega medu. Odličen je sam po sebi, na kruhu s kančkom masla, ob močnih sirih ali v topli zdravilni pijači.
Degustacijski profil
- Smolnat balzam iglavcev
- Temni karameli
- Svežina gozdne praproti
- Dolgotrajen zeliščen zaključek
Zakaj ga cenijo
- Bogat mineralni profil – tradicionalno krepčilo za hladne dni
- Nizka vsebnost glukoze pomeni počasno kristalizacijo in dolgo tekočo teksturo
- Intenzivna aroma, ki dvigne gurmanske omake in marinade
- Točen na hladno – nesegret in nefiltriran
Uporaba in serviranje
- Zorjeni siri (stari tolminc)
- Divjačinska glazura
- Čokoladni deserti
- Tople zdravilne pijače
Paša
Gozdni pašniki nad Vipavsko dolino
Pozna poletna bera (ob letih z mano)
Čebelar
Tomaž in družina
Ročno točeno in polnjeno — nikoli segrevano
Pogosta vprašanja
Kaj je hojev med in po čem se razlikuje od cvetličnega?
Hojev med je gozdni med, ki nastane iz mane na iglicah bele hoje, ne iz cvetnega nektarja. Zato je temnejši, manj sladek, polnejšega okusa in vsebuje več mineralov kot cvetlični medovi.
Zakaj je hojev med dražji in redkejši?
Mana, iz katere nastane hojev med, se ne pojavi vsako leto – odvisna je od posebnih vremenskih pogojev in prisotnosti žuželk, ki jo izločajo. Zaradi manjših in nezanesljivih donosov je hojev med med redkejšimi in dražjimi medovi.
Ali hojev med kristalizira?
Hojev med ima nizko vsebnost glukoze, zato kristalizira zelo počasi in ostane tekoč precej dlje kot cvetlični medovi. Počasna kristalizacija je naravna lastnost gozdnih medov.
Kako uporabljati hojev med?
Zaradi polnega okusa je odličen že sam po sebi ali na kruhu, lepo pa se poda tudi k zorjenim sirom, temni čokoladi in v topel napitek. Ker je aroma močna, po navadi zadošča že manjša količina.