Priprava čebel na zimo — kaj vse naredimo jeseni

Ko se dnevi skrajšajo in nad Vipavsko dolino zjutraj že leži megla, se pri nas začne najbolj tiho, a najpomembnejše obdobje čebelarskega leta. Priprava čebel na zimo se ne zgodi v enem dnevu — je vrsta odločitev, ki jih sprejemamo od konca poletja pa vse do prvih mrazov, in od njih je odvisno, koliko družin bomo spomladi še imeli. Poletje je bilo namenjeno medu, jesen je namenjena čebelam.

Zadnji pregled pred mrazom

Konec avgusta in v septembru vsako družino na Banjški planoti in v dolini še enkrat temeljito pregledamo. Zanima nas troje: ali je matica prisotna in mladi, ali je družina dovolj močna, da bo pozimi pokrila zalego in kasneje jedro, ter ali so satja zdrava, brez znakov bolezni. Šibke ali brezmatične družine jeseni ne poskušamo "rešiti" same zase — take raje združimo z močnejšo družino, ker samostojno čez zimo praviloma ne bi preživele. To je odločitev, ki jo marsikateri začetnik odlaša predolgo, mi pa smo se iz izgubljenih panjev v preteklih letih naučili, da je bolje združiti prezgodaj kot prepozno. Vsako družino tudi stehtamo na roko, tako da panj rahlo dvignemo za zadnji rob — z izkušnjo kmalu začutiš, ali je "težak" dovolj za zimo ali je treba še dokrmiti.

Varoja: dve okni, ne eno

Zatiranje varoje je pri nas jesensko opravilo, ki ga ponovimo tudi sredi zime. Glavno tretiranje izvedemo takoj po zadnjem točenju, še preden se izležejo tako imenovane "zimske čebele" — generacija, ki mora preživeti mesece namesto tednov, zato jo želimo čim bolj zdravo. Uporabljamo organske kisline, ki ne puščajo ostankov v medu. Drugo okno pride sredi zime, ko je družina brez zalege ali skoraj brez nje — takrat se pršice ne morejo skrivati pod pokrovčki zalege, zato jih z oksalno kislino v enem samem tretiranju odstranimo največ. Zakaj sta potrebni dve okni namesto enega? Ker nobeno tretiranje ni stoodstotno učinkovito, zimsko pa deluje kot čistilna akcija za tisto, kar je jesensko tretiranje zgrešilo.

Zaloge: koliko in do kdaj dokrmljujemo

Zimske čebele so fiziološko drugačne od poletnih — imajo razvite mastne telesa in žleze, ki jim omogočajo, da živijo mesece namesto tednov, spomladi pa iz teh zalog hranijo prvo zalego. Da se to lahko zgodi, mora imeti družina dovolj hrane. Del medu jim seveda pustimo — to je tisti, ki ga ob točenju namenoma ne vzamemo — preostanek pa dopolnimo s sladkorno raztopino v razmerju približno 2:1 (sladkor proti vodi), ker je gostejša in jo čebele hitreje predelajo in skladiščijo. Krmimo v več manjših obrokih, dokler so noči še dovolj tople, da čebele še letajo in raztopino sprejemajo. Ko nočne temperature padejo proti 10 stopinjam, s krmljenjem prenehamo, ker bi hladna raztopina družini bolj škodovala kot koristila.

"Jeseni ne hranimo čebel, da bodo imele več medu — hranimo jih, da bodo spomladi sploh še tam."

Miši, veter in tišina

Ko prve nočne slane napovejo zimo, na letalce namestimo mišja varovala — brez njih bi si miši v mirnem, toplem panju rade uredile zimsko bivališče, čebelam pa to pomeni uničeno satje in nemir sredi zime. Panje sicer dodatno ne ovijamo; naše kranjske sivke so na hladno dobro prilagojene, pomembnejše od toplote je, da imajo dovolj zraka in da vlaga iz panja lahko uide, sicer se v jedru nabere kondenz, ki je pozimi nevarnejši od mraza samega. Zadnje, kar naredimo, je, da pokrove obtežimo pred jesenskim vetrom z Banjške planote, letalce pa zožimo na ozko špranjo, skozi katero le še redka čebela pokuka ven na sončen zimski dan. Nato čebelnjak pustimo pri miru. Naslednjič ga bomo odprli šele, ko bo sonce spomladi znova ogrelo prve vrbe.

Če vas jeseni bolj kot delo v čebelnjaku mika kaj sladkega, poskusite naš gozdni med — nastane prav v mesecih, ko se čebele že pripravljajo na počitek.

Pogosta vprašanja

Kdaj je pravi čas za pripravo čebel na zimo?

Priprava se začne že konec avgusta z zadnjim pregledom družin in prvim tretiranjem proti varoji, nadaljuje se septembra in oktobra z dokrmljevanjem, konča pa se novembra ali decembra z mišjimi varovali in zimskim tretiranjem, ko je družina brez zalege.

Zakaj čebelam jeseni pustimo del medu, namesto da ga vzamemo vsega?

Med je naravna hrana, na katero so čebele prilagojene, dodana sladkorna raztopina pa je le dopolnilo, kadar lastnih zalog ni dovolj. Če bi vzeli ves med, bi družino izpostavili lakoti sredi zime, ko dokrmljevanje zaradi mraza več ni mogoče.

Zakaj varojo tretiramo dvakrat, jeseni in pozimi?

Jesensko tretiranje zajame odraslo populacijo pršic, ne pa tistih, ki se skrivajo pod pokrovčki zalege. Pozimi, ko je družina brez zalege ali skoraj brez nje, z enim samim zimskim tretiranjem odstranimo največji delež preostalih pršic, kar bistveno izboljša možnosti za uspešno prezimitev.

Kako čebele sploh preživijo zimo brez ogrevanja panja?

Čebele se strnejo v jedro (gručo), znotraj katere z gibanjem mišic proizvajajo toploto in vzdržujejo temperaturo, dovolj visoko za preživetje, tudi ko je zunaj krepko pod ničlo. Jedro se počasi premika po satju proti zalogam medu, zato je razporeditev hrane v panju jeseni prav tako pomembna kot njena količina.