Vodič: hojev med — temni gozdni dragulj, ki ne nastane iz cvetja

Vsako poletje nas kdo vpraša, zakaj je en kozarec medu na naši stojnici skoraj črn, drugi pa zlato svetel. Odgovor je hojev med — najbolj skrivnosten med med, ki ga pridelujemo. Ne nastane iz cvetnega nektarja kot večina drugih medov, temveč iz mane na iglicah hoje (jelke, Abies alba), ki raste v gozdovih nad Vipavsko dolino in na Banjški planoti. Prav zato ima popolnoma drugačno zgodbo, barvo in okus kot recimo naš akacijev ali cvetlični med.

Kaj je mana in kako iz nje nastane hojev med

Mana ni izloček dreves, ampak žuželk. Na vejicah in iglicah hoje živijo majhne kaparaste uši iz rodu Cinara, ki s tenkim rilčkom vbodejo v prevodno tkivo drevesa in se hranijo s sladkim rastlinskim sokom. Ker ta sok vsebuje več sladkorja, kot ga uši potrebujejo, presežek izločijo skozi telo — to je mana, lepljiva sladka kapljica, ki obsije iglice in vejice kot rosa. Čebele mano naberejo enako, kot bi nabirale nektar, jo prenesejo v panj in tam predelajo v med. Ker mana ni nektar, ima hojev med tudi drugačno sestavo: manj glukoze in fruktoze kot cvetlični medovi, a več beljakovin in mineralov.

Zakaj je hojev med med najbolj redkimi

Mana se na hoji ne pojavi vsako leto — potrebno je pravo sozvočje toplote, vlage in populacije uši, kar se po izkušnjah čebelarjev v naših krajih zgodi v povprečju le vsakih pet do šest let. Nekatera poletja gozd preprosto "molči" in hojevega medu tisto leto ni, drugič pa mana oblije cele gozdne pobočja in imamo srečo pobrati bogato pašo. Zato hojevega medu nikoli ne točimo v velikih količinah in ga na zalogi ni vedno — ko je na voljo, gre hitro.

Barva, okus in počasna kristalizacija

Hojev med je najtemnejši med vsemi medovi, ki jih pridelujemo — temno rjav do skoraj črn, pod svetlobo pa dobi značilen zelenkast, skoraj smaragden lesk, po katerem ga izkušeni čebelarji prepoznajo na prvi pogled. Okus je manj sladek in bolj kompleksen kot pri cvetličnih medovih: v njem najdemo note temnega karamela, smole, dima in rahlo zeliščen, dolg zaključek. Prav zaradi nizke vsebnosti glukoze kristalizira izjemno počasi in ostane tekoč precej dlje kot na primer naš cvetlični med, ki se strdi že jeseni.

"Hojev med je edini med, pri katerem gledamo v nebo namesto na cvetje — čaka se na pravo poletje, ne na pravo cvetenje."

Kaj o hojevem medu pravi znanost

Raziskave dosledno kažejo, da je hojev med med bogatejšimi z minerali med vsemi vrstami medu — vsebuje več magnezija, mangana, železa, kalcija, fosforja in bakra kot večina cvetličnih medov, kar je posledica mineralov, ki jih drevo prenaša v svojem soku. Več znanstvenih študij je preučevalo tudi njegovo antibakterijsko delovanje: hojev med vsebuje encime, ki tvorijo vodikov peroksid, ta pa v laboratorijskih testih zavira rast nekaterih bakterij, v nekaterih primerjavah celo primerljivo z medom manuka. To so zmerne, s študijami podprte ugotovitve — hojev med ni zdravilo, je pa med, ki so ga generacije pred nami tradicionalno cenile prav zaradi te bogate sestave.

Kako hojev med uporabljamo pri nas

Ker je okus izrazit, ga redko namažemo debelo na kruh — bolj primeren je kot spremljevalec zorjenih sirov, temne čokolade ali v topel čaj, kjer njegova smolnata globina pride še bolj do izraza. Doma ga hranimo enako kot ostale medove — v zaprtem kozarcu, stran od svetlobe in toplote. Če vas zanima primerjava z drugimi temnejšimi medovi iz naše ponudbe, si oglejte tudi naš gozdni med. Naš hojev med točimo izključno na hladno, brez segrevanja in agresivnega filtriranja, tako kot vse druge vrste v naši ponudbi.

Pogosta vprašanja

Kaj je hojev med in kako nastane?

Hojev med je gozdni med, ki ne nastane iz cvetnega nektarja, temveč iz mane — sladkega izločka listnih uši iz rodu Cinara, ki živijo na iglicah hoje (jelke). Čebele mano naberejo in predelajo v panju enako kot nektar, rezultat pa je temen, mineralno bogat med.

Zakaj je hojev med tako redek in drag?

Hoja izloči dovolj mane za pašo v povprečju le vsakih pet do šest let, saj je odvisno od vremena in populacije uši na drevesih. Ker donos ni zanesljiv in je odvisen od pravega poletja, je hojev med ena redkejših in dražjih vrst medu pri nas.

Ali hojev med kristalizira?

Da, a zelo počasi. Zaradi nizke vsebnosti glukoze ostane hojev med tekoč precej dlje kot cvetlični medovi, ki kristalizirajo že v nekaj tednih ali mesecih. Ko kristalizira, ga lahko po potrebi nežno utekočinite v topli vodni kopeli.

Ali ima hojev med kakšne zdravilne lastnosti?

Znanstvene raziskave kažejo, da hojev med vsebuje več mineralov kot večina cvetličnih medov in ima izrazito antibakterijsko delovanje, povezano z vodikovim peroksidom v medu. To so zmerne, raziskovalno podprte ugotovitve — hojev med ni nadomestilo za zdravljenje, se pa tradicionalno uporablja kot naravno krepčilo.